Intia - za win-win odnose, za jasno komunikacijo, za več samozavesti!
Živjo, jaz sem Vesna
Izkušnje kažejo, da je praksa, prežeta s sodobnim znanjem, formula za uspešno delo. Integrativni model coachinga in razvojno edukativna supervizija združuje teoretične koncepte s celostnim razumevanjem človeka. Na Pedagoški fakulteti kot asistentka sodelujem pri izvajanju podiplomskega študija supervizije in svetovanja. V mednarodnih coaching združenjih se v stiku z najnovejšimi spoznanji stalno izobražujem, prav tako sem vključena v lasten coaching in metasupervizijski proces, kar zagotavlja najvišjo raven strokovnosti in profesionalnosti. Odlikuje me diploma iz prava, magisterij iz supervizije, veščine vodenj mediacij in potovanj – predvsem pa srčnost in strast do ustvarjalnega življenja.
Zaupajo nam:
Zadnje novice
Vojna. Potres. Izbruh vulkana. Bolezen. Velike novice, ki pretresejo svet in hkrati naš notranji svet. Pojavi se kopica vprašanj: Kako biti obveščen in odgovoren državljan sveta, pa hkrati ohraniti mir, osredotočenost in stik s sabo? Res lahko vplivam na to? Na kaj sploh lahko vplivam? Smo za to odgovorni? Kaj lahko prispevamo k razrešitvi? Najprej: vsaka reakcija je normalna Tesnoba, strah, šok, jeza. Vse to so lahko odzivi na ogrožujoče informacije. Naši notranji mehanizmi delujejo tako, da nas začasno otopijo in zaščitijo. Ko pa smo neprestano izpostavljeni intenzivnim informacijam, doživimo občutek, da smo sredi nevarnosti, čeprav fizično sedimo doma na kavču. Telo na vsako alarmantno novico reagira, kot da je nevarnost tik pred vrati. Srčni utrip se pospeši, dihanje postane plitvo, mišice se napnejo. Če to traja dneve ali tedne, se izčrpamo. Zato je prva odgovornost do sveta skrb za lasten živčni sistem. Na kaj lahko zares vplivam? Na potek vojne verjetno ne. Na globalne politične odločitve težko. Na potres zagotovo ne. Lahko pa vplivamo na: količino novic, ki jih sprejmeš, način, kako jih interpretiraš, kako skrbiš zase, kako govoriš o dogajanju, komu in kako pomagaš. To ni malo. 1. Novico postavi v širši okvir Ko prejmeš težko informacijo, si zavestno zastavi širšo sliko: Kaj vse v mojem življenju še vedno deluje? Kdo so ljudje, ki me podpirajo? Kaj je stabilno? Če ti nekdo vlomi v hišo, je to boleče in stresno. Še vedno pa imaš zdravje, bližnje, sposobnosti, ki ti pomagajo situacijo rešiti. Izguba je mogoča zato, ker si nekaj imel. Tudi to je del zgodbe. Ko situacijo postavimo v širši okvir, to zmanjšuje občutek absolutne katastrofe. 2. Poglej strahu v oči Ko situacijo konkretiziraš, izgubi del moči, saj se tesnoba v abstraktni nejasnosti zgolj krepi. Vprašaj se: Kaj je najslabši možni scenarij? Je res tako katastrofalen, kot ga čutim? Kaj je najboljši možni izid? Kaj je najbolj verjeten razplet? Um pogosto skače na najslabšo možnost in jo predstavi kot skoraj gotovo. Realnost je večinoma precej bolj zmerna. 3. Kaj me ta situacija uči? Boleče izkušnje pogosto razkrijejo, kaj je zares pomembno: zdravstvena diagnoza nas lahko povabi k drugačnemu življenjskemu ritmu; globalni konflikt nas lahko spomni na vrednost in pomen miru, varnosti in skupnosti. Vsaka težka novica je tudi priložnost za vajo notranje stabilnosti, potrpežljivosti in dostojanstva. 4. Kaj lahko konkretno naredim zase in za svoje bližnje? Uredi odnos do medijev Po branju članka ali ogledu poročil preveri telo: Kaj čutim v prsih? Kako diham? Sem napet? Sem izčrpan? Če novice redno povzročajo telesno napetost in čustveno preplavljenost, je čas za spremembo navad. Omeji čas Določi si natančen okvir. Na primer 30 minut dopoldan in popoldan, nikoli tik pred spanjem. Vmes nič. Izberi vir Zaupaj preverjenim medijem. Izogibaj se video posnetkom, če te močno vznemirijo. Branje besedila pogosto povzroči manj intenziven odziv kot gledanje posnetkov. Poskusi digitalni odmor En dan brez novic občutno zniža napetost. Če se ob stalnem spremljanju počutiš nemočno in obupano, si preobremenjen. Poišči točke oprijema Ob šoku se pojavi občutek lebdenja, rutina pa vrača občutek tal pod nogami. Zato vzdržuj vsakodnevne rituale. Hodi na sprehod. Skuhaj kosilo. Spij kozarec tople vode v tišini. Struktura dneva ustvarja občutek varnosti. Obkroži se z ljudmi, izražaj se Črnogledost ali zanikanje – koristi? Izkazuje se, da pretiran optimizem dolgoročno izčrpava. Ljudje potrebujemo družbo, zato bodimo drug drugemu spodbuda, naklonjenost in realno zrcalo. Občutke, ki se nam sprožajo, izražajmo na varne načine, da ostanemo mirni in ne notranje zamrznjeni. Kaj pa občutek krivde? “Jaz sem na varnem, drugi trpijo.” Krivda sama po sebi ne pomaga nikomur. Pogovor pomaga. Konkreten prispevek pomaga. Donacija, prostovoljstvo, podpora, širjenje preverjenih informacij. Skrb zase ni sebičnost V obdobjih negotovosti je skrb zase osnovna odgovornost. Poskrbi za: dovolj spanja, redne obroke, hidracijo, zmerno gibanje, počitek brez občutka krivde. Utrujen in izčrpan človek težje pomaga drugim. Stabilen človek lahko. Sokratova tri cedila Preden novico deliš naprej, si postavi tri vprašanja: Je to resnično? Je to dobro oziroma vsaj neškodljivo? Je to koristno? Če informacija ne prestane vsaj dveh cedil, ni vredna širjenja. Svet je že dovolj preplavljen. Težke novice so del življenja, izberemo lahko, kako jih sprejmemo in ohranimo v sebi mir, ki ga lahko delimo z drugimi.
Zakaj najmočnejši trenutki nimajo besed? Na potovanjih pogosto pričakujemo dogajanje: razlage vodnika, pogovore med sopotniki, fotografije, vredne objave na družbenih omrežjih, nepozabne vtise, izmenjave mnenj s sopotniki. Potem pa nenadoma pride trenutek, ko vse utihne. Zastrmimo se v razgled, skupina se razprši, nekdo se usede, drugi gleda morje, tretji samo hodi naprej brez besed. Takrat se potovanje zares začne. Tišina daje prostor, da se misli umirijo in da se izkušnja poglobi, zato ni strašljiva praznina. Tišina kot regeneracija Potovanje je intenziven čas, poln novih informacij in neprestanega premikanja. Srečujemo vedno nove ljudi, soočamo se s svojimi prepričanji in predsodki, z novimi okusi, vonjavami in zvoki. Naši čuti in živčni sistem delajo na polno. Tišina zato deluje kot »reset«, daje priložnost, da se obnovimo in na novo sestavimo: po dnevu ogledov 10 minut tihe hoje zmanjša občutek preobremenjenosti, čas brez brskanja po telefonu pomaga, da si več zapomnimo, kratek umik od skupine prepreči zasičenost in razdražljivost. Na potovanju lahko predlagamo trenutke tišine. »Dajmo tri minute brez besed, a ste za?« Prav ti trenutki ostanejo v globokem spominu, kljub temu, da je sprva morda nerodno in za mnoge nenavadno. Zakaj se tišine ustrašimo Navajeni smo stalne stimulacije: telefon, pogovor, glasba, razlage, program. Ko tega ni, se lahko pojavi nelagodje: tišina pokaže utrujenost, ki smo jo ignorirali, pridejo misli, ki jih sicer preglasimo, zmanjka socialne “vloge”; vprašamo se: kdo sem, ko nič ne govorim? Dobra novica: ko nelagodje sprejmemo, ponavadi hitro izzveni. Tišina kot del potovalne in življenjske izkušnje Drobni trenutki zavestne tišine niso asketizem ali meditacija na ukaz. Kako jih lahko vpletemo v vsakdan? 1. Tiha jutra Pred zajtrkom si privoščimo nekaj minut brez telefona in pogovora. Vzamemo si čas in le opazujemo sebe, svoje telo, zvoke okrog sebe, tisto, kar vidimo. S tem okrepimo svojo pozornost za ves dan. 2. Tiha hoja Umaknemo se na rep skupine in del poti prehodimo brez besed. Pozornost usmerjamo v počasne korake, opazujemo svoje dihanje in drobne podrobnosti ob poti. Na ta način okrepimo mir v sebi. 3. Tišina pred spanjem Namesto brskanja po telefonu si zvečer privoščimo tišino s pisalom v roki in si na papir zabeležimo utrinke današnjega dne. Pomirjeni globoko zaspimo. 4. Tišina v konfliktu Ko se zgodi napetost med nami in drugimi, se v tišini marsikaj razjasni kar samo in kratka pavza z besedami prepreči nepotrebno stopnjevanje konflikta. 5. Tišina pred fotografijo Najprej začuti, potem fotografiraj. Še danes slišim glas mojega desetletnika: »Mami, ti fotkaš, jaz pa doživljam!« Še en vidik tišine Na kaj vse vpliva tišina? znižuje raven stresnih hormonov, izboljšuje koncentracijo, zmanjšuje mentalno utrujenost, podpira čustveno stabilnost. Na poti nam daje več energije za doživetja, saj manj govorjenja pomeni več opazovanja. Dovolj je: da včasih ne komentiraš takoj, da pustiš razgledu nekaj trenutkov brez fotografije, da sprejmeš, da ni vsak trenutek za debato, da si kdaj tiho tudi sam s sabo. S tem poglobimo potovalno in življenjsko izkušnjo. Tišina je naš nevidni sopotnik in nam omogoči, da se izkušnje prelevijo v spoznanja, ki jih prinesemo domov.
Si predstavljate, da pripotujete na svojo sanjsko destinacijo in potem … zbolite? Namesto raziskovanja ulic, pokrajin in okusov ležite v hotelski sobi in upate, da bo »jutri že bolje«. Ojoj. Kakšna škoda časa, energije in denarja! Zato se je na potovanje smiselno pravočasno pripraviti in poskrbeti za fizično kondicijo in zdravje, saj ima telo na poti precej več dela, kot ga ima doma. Pogosti izgovori - in zakaj ne zdržijo »Saj sem čisto v redu.« Res? Z lahkoto prehodite 15.000 do 20.000 korakov na dan, več dni zapored, pogosto po neravnem terenu, v vročini ali vlagi? »Vedno grem na pot direktno iz pisarne, utrujen in neprespan, pa je bilo do zdaj vse ok.« Do zdaj. Telo ima precej dober spomin in še boljši števec. Enkrat reče: dovolj. »Če zbolim, bom vsaj spoznal njihov zdravstveni sistem.« Se šalite? Zamudili boste tisto, zaradi česar ste sploh šli na pot! Kako veste, da ste se dobro pripravili? Telo sodeluje z našimi načrti: telo zdrži dodatne napore brez večjih uporov, večurna hoja ne pomeni večdnevne utrujenosti, prebava ne protestira ob vsaki spremembi, jutra se začnejo s polno energijo. Konkretno: zmoreš več ur hoje po ravnem in navkreber, redno piješ vodo (po možnosti se hidriraš z rahlo osoljeno limonado), prehrana vključuje dovolj beljakovin in zelenjave, sladkor ni glavni vir energije, spanec ni luksuz, ampak temelj, zbujaš se spočit. Zakaj se priprava splača? Na potovanju narediš tudi do 2-krat več korakov kot doma. Telo to zazna že prvi dan. Dehidracija je eden glavnih razlogov za utrujenost, glavobole in slabšo koncentracijo na poti. Ne, to ni »jet lag«, pogosto je žeja. Imunski sistem slabše deluje ob pomanjkanju spanca. Spanje pred potovanjem je cenejše od zdravil na destinaciji. Več hoje = večja poraba mineralov. Če jih ne nadomestiš, telo upočasni tempo. Stres in navdušenje porabljata energijo. Tudi pozitivno vznemirjenje je fizični napor. Kondicija vpliva na razpoloženje. Bolj utrujeno telo pomeni manj potrpljenja in manj dobre volje. Najlepši trenutki na potovanju se zgodijo takrat, ko nisi na robu moči. Kdaj začeti s pripravo? Najbolje kar takoj. Skrb za telo ni projekt »tik pred odhodom«. Postane naj življenjska prioriteta, saj je predpostavka za vse dejavnosti, ne le zgolj za potovanje. Brez telesa življenje na Zemlji ni mogoče. S čvrstim, močnim, prožnim in vzdržljivim telesom pa je možno živeti bolj polno in izpolnjujoče. Kaj konkretno lahko narediš zase ŽE DANES? pojdi na sprehod, daljši kot običajno, spij en kozarec vode več, kot bi ga sicer, pojdi spat pol ure prej, izberi obrok, ki te nahrani, ne uspava, opazuj, kako se telo odziva in ga upoštevaj. Majhni koraki doma pomenijo velike razlike na poti. Ko telo sodeluje, potovanje postane tisto, kar si želimo, da je: izkušnja, ne preizkušnja.
Aktualno:
Pri teambuildingu združujem elemente s področja supervizije in coachinga in tako za vašo ekipo pripravim personalizirani načrt interaktivne delavnice, glede na vaše želje in potrebe. Želite manj komunikacijskega šuma? Naj bo vaša ekipa ciljno naravnana in visoko motivirana? Je vaš cilj usklajen srečen tim, ki z lahkoto rešuje konflikte in se hitro pozitivno odzove na vsakršne spremembe? Vabljeni na Ekipovanje!
